![]() |
|
|
|
![]() |
|
“KINO KLUB” v kinu UDARNIK 6.2. 2009 6.2. 2009, petek, ob 18:00 Petelinji zajtrk - Rooster's Breakfast
ŽANR: romantična tragi-komedija DOLŽINA: 2h 5min LETO: 2007 JEZIK: slovenščina DRŽAVA: Slovenija SCENARIJ: Marko Naberšnik (po knjigi Ferija Lainščka) REŽIJA: Marko Naberšnik IGRAJO: Primož Bezjak, Vlado Novak, Pia Zemljič, Dario Varga, Janez Škof, Severina Vučković, Davor Janjić, Miloš Battelino Veliki slovenski hit leta 2007/08, ki je dobil več nagrad na slovenskem filmskem festivalu ter z več kot 175.000 gledalci v slovenskih kinematografih prejel kar 7 zlatih rol. URADNA STRAN: http://www.petelinjizajtrk.com/si/index.html NAPOVEDNIK: http://www.petelinjizajtrk.com/si/video-trailer.html
KRATKA VSEBINA Ljubezenski film o malih ljudeh, v katerih tlijo velike strasti in sanje, se dogaja v Gornji Radgoni, kamor mladi avtomehanik Djuro pride za vajenca k mojstru Gaješu. V delavnico pot kmalu zanese lokalnega kriminalca Lepca in njegovo zapeljivo ženo Bronjo, ki hitro vname Djurovo srce. Na srečo Gajaš ne opazi teh čustev, saj ima oči le še za hrvaško pevko Severino, ki jo časti kot boginjo. Napetost pa preseže točko vrelišča, ko Lepec Gajašu obljubi, da ga bo spoznal s Severino, kar usodno vpliva tudi na ljubezen med Djurom in Bronjo. ZGODBA Petelinji zajtrk je ljubezenski film, katerega zgodba se dogaja v Gornji Radgoni. Mlad fant Adi Slavinec, med prijatelji znan po vzdevku Djuro, se zaposli kot vajenec pri mojstru Gajašu, starejšemu lastniku avtomehanične delavnice. Gajaš mu za bivanje ponudi tudi majhno sobo in Djuro se vanjo preseli. Z Gajašem vzpostavi odnos vajenec-mojster, ki se počasi prelevi v iskreno prijateljstvo. Ko v prometni nesreči poškoduje svoj avto, v avtomehanično delavnico zaide tudi Bronja, sicer poročena z Lepcem, lokalno barabo, zvodnikom in organizatorjem glasbenih dogodkov v okolici. Med njo in Djurom se prebudijo čustva in skrito razmerje kmalu terja svoj davek. Medtem pa Gajaš sanja o Severini, hrvaški pevki, ki se na svoji glasbeni turneji po Sloveniji ustavi tudi v Gornji Radgoni. Ko se ponudi priložnost, da jo spozna tudi osebno, njegovo srce vztrepeta. MARKO NABERŠNIK, SCENARIST in REŽISER Petelinji zajtrk je njegov prvi celovečerni igrani film. Režiser, rojen leta 1973 v Mariboru, je 1996. obiskoval študijski semester na New York Film Academy in tam posnel svoj prvi kratki igrani film, s katerim je opravil sprejemni izpit na AGRFT v Ljubljani. Leta 2002 je študij zaključil z diplomo in se na AGRFT zaposlil kot asistent pri predmetu televizijska režija. Trenutno zaključuje magisterij na isti ustanovi. Do sedaj je posnel že več kratkih igranih filmov, med ostalimi filma Pavle (nagrada Vesna na 5.festivalu slovenskega filma Portorož - najboljši študentski film) ter Z ljubeznijo (Univerzitetna Prešernova nagrada 2001). Na televiziji ga poznamo kot režiserja oddaj Studio City, Viktorjev (2004, 2005) in idejnega očeta uspešnega televizijskega lika Zmaga Batine, ki ga je za oddajo Vzemi ali pusti odkupil POP TV. PRODUKCIJA Film Petelinji zajtrk je posnet po istoimenskem romanu pisatelja Ferija Lainščka, katerega literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij. Ob romanu Petelinji zajtrk so celovečerne igrane filme posneli še po romanih: Namesto koga roža cveti ( film in TV nadaljevanka v treh delih Halgato ), Ki jo je megla prinesla (film Mokuš ) ter Vankoštanc (film Traktor, ljubezen in rock'n'roll). Po njegovi kratki zgodbi Hit poletja pa je posnet TV film z enakim naslovom, ki bo javnosti predstavljen v začetku leta 2008. Izvedbo filma je prevzela produkcijska hiša Arsmedia, ki sodi med najvidnejše produkcijske hiše v Sloveniji. Njen producent Franci Zajc je med drugim sodeloval pri snemanju legendarne uspešnice Cvetje v jeseni in televizijske nadaljevanke Dekameron. Kasneje pa se ga spomnimo po uspešnih premierah filmov Temni angeli usode, Sladke sanje, Nepopisan list, Barabe, Ljubljana je ljubljena, ter vrste dokumentarnih filmov, med njimi Zgodba gospoda P.F in Kocbek, pesnik v pogrezu zgodovine... Režiserju Marku Naberšniku je producent roman Petelinji zajtrk prvič predstavil že leta 2003. Kmalu zatem je sledil sestanek z Lainščkom in ekipa se je strinjala, da pripravijo vse potrebno za realizacijo filma. Predpriprave so trajale dve leti, saj so scenarij sprejeli na mednarodnih scenarističnih delavnicah kot sta CineLink Sarajevo in delavnica scenaristične šole Pokaži jezik v sodelovanju z nemško družbo Script House Berlin. Rezultat vztrajnega dela je gledljiva, zabavna in romantična zgodba Petelinji zajtrk, za katero je pisatelj Feri Lainšek po premieri dejal, da je s svojo celovito filmsko govorico nadgradila njegov roman. Petelinji zajtrk namreč sodi med najbolj brana sodobna slovenska literarna dela, bil pa je tudi med nominiranci za prestižno nagrado Kresnik. Posebej odmevno je pri filmu sodelovanje s hrvaško pop zvezdnico Severino, ki tako v romanu kot v filmu pooseblja sanjsko žensko, v katero se zaljubi osrednji lik, starejši avtomehanik Gajaš. Severina je sprejela povabilo slovenske filmske ekipe in plod tega sodelovanja je tudi njena glasbena uspešnica Gardelin, pesem, ki je nastala posebej za film Petelinji zajtrk. Njen avtor je Saša Lošić, mnogim znan po legendarni skupini iz nekdanje Jugoslavije Plavi Orkestar. Pesem Gardelin se je izkazala za tisto posebno vrsto skladbe, ki je uspela prepričati tako zveste poslušalce Severine kot tudi filmsko publiko. Saša Lošić je tudi sicer avtor glasbe v filmu Petelinji zajtrk. IGRALCI VLADO NOVAK Vlado Novak sodi med najvidnejše gledališke in filmske igralce v Sloveniji. Je član Drame SNG Maribor. V svoji karieri je odigral več kot sto različnih gledaliških vlog, večinoma glavnih, in nastopil v vrsti filmov. Prejel je nagrado Prešernovega sklada za leto 1985, Glazerjevo listino, Marulićevo nagrado v Splitu (za vlogo don Zana) in sedem Borštnikovih nagrad: 1985 nagrado strokovne žirije in žirije občinstva za vlogo Simona Vebra, 1989 nagrado strokovne žirije za vlogo Janningsa, 1993 nagrado strokovne žirije za vlogo Simeonov Piščika v Češnjevem vrtu A. P. Čehova, 1996 nagrado strokovne žirije in občinstva za vlogo Roberta v Prevari H. Pinterja, 2004 nagrado strokovne žirije za vlogo W. Lomana. Leta 1995 je prejel tudi Stopovo nagrado za igralca leta za vlogo v filmu Striptih režiserja F. R. Dorina. Izmed filmskih vlog pa nedvomno odmeva sodelovanje pri uspešnicah Kajmak in marmelada (2003), Zvenenje v glavi (2002), Barabe! (2001), kontroverznem trilerju Poker (2001), udeležencu cannskega filmskega festivala Umetni raj (1990) ter zgodovinski pripovedi Kavarna Astorija (1989). PRIMOŽ BEZJAK Primož Bezjak je na filmskem platnu prvič opozoril nase v filmu Barabe režiserja Mirana Zupaniča. Za uspešno vlogo v tem filmu je leta 2001 na filmskem festivalu v Portorožu prejel nagrado revije Stop za najbolj obetavnega igralca. Poleg tega smo ga lahko spremljali še v filmih Slepa pega (Hana W. Slak, 2002), Zvenenje v glavi (Andrej Košak 2002), Nikogaršnja zemlja (Danis Tanovič, 2001) in Oda Prešernu (Martin Srebotnjak, 2001). Primož Bezjak je svoje ustvarjanje zaznamoval tudi z gledališko plesno skupino Betontanc, kjer je sodeloval v vrsti predstav režiserja Matjaža Pograjca. Prav tako je gibalno in plesno aktiven v sodelovanju z uspešnimi režiserji kot so Matjaž Farič, Branko Potočan in Tanja Zgonc, srečali pa smo ga lahko tudi na odrih SNG Drama Ljubljana (Hodnik, Šolski zvezek, Razmadežna) in Slovenskega mladinskega gledališča (Ep o Gilgamešu). PIA ZEMLJIČ Pia Zemljič je študij dramske igre na končala na AGRFT. Že vrsto let je dejavna na področju gledališča, filma in televizije. Sodi med tiste slovenske igralke, ki združujejo v sebi izjemen igralski talent in naravno lepoto, ki vedno znova očara. Gledališke odre je osvojila v predstavah kot so Debeluhi v krilcih (SNG Drama Maribor), Zločin na kozjem otoku (SSG Trst), Drakula (SNG Drama Maribor), Hamlet (PDG Nova Gorica) in Trainspotting (SNG Drama Ljubljana). Na filmskem platnu pa je doživela izjemen uspeh s filmom Maje Weiss Varuh meje, ki ji je prinesel tudi mednarodni uspeh. Mnogi jo poznajo še iz televizijskih nadaljevank Pod eno streho in Blisk ter kot voditeljico Viktorjev 2004, kjer je bil njen sovoditelj Bojan Emeršič. DARIO VARGA Dario Varga je leta 1989 diplomiral na AGRFT, smer dramska igra. Od istega leta je zaposlen v Slovenskem mladinskem gledališču. Že med študijem je igral v predstavah SNG Drame Maribor (Brechtovi Bobni v noči v režiji Mire Erceg, Tako kot je Williama Hoffmana v režiji Vinka Möderndorferja) in SNG Drame Ljubljana (Schillerjeva Marija Stuart v režiji Dušana Mlakarja, Shakespearov Timon Atenski v režiji Vita Tauferja), pozneje tudi v SLG Celje (Alexandre Dumas: Pokvarjenec ali Lepota in moč, režija Vito Taufer), v Koreodrami Ljubljana (Balkon, 1996) in Teatru 55. Igral je tudi v filmih (Mokuš in Halgato v režiji Andreja Mlakarja, Bela krizantema Matjaža Klopčiča, Barabe Mirana Zupaniča, Kajmak in marmelada in Traktor, ljubezen in rock'n'roll Branka Đurića ter v kratkem filmu Igorja Vrtačnika Pirandello, v katerem je sodeloval z Georgijem Rerbergom, snemalcem Andreja Tarkovskega) in na televiziji (Strici so mi povedali v režiji Franceta Štiglica, Naša mala klinika v režiji Branka Đurića).Večkrat se je preizkusil tudi v režiji (Projekt Vilmoš Tkalec, Andrej Rozman Roza: Walter Parsifal, Odprto Mladinsko, 1997, William Shakespeare - Andrej Rozman Roza: Hamlet, SMG, 2001). V filmu sicer nastopa še cela vrsta priznanih igralskih imen kot so Davor Janjić, Janez Škof, Bojan Emeršič, Miloš Batellino, Matija Rozman, Gojimir Lešnjak-Gojc in seveda Severina, ki igra samo sebe na koncertu v Gornji Radgoni. O USTVARJALCIH Pri filmu Petelinji zajtrk je sodelovala izkušena in številna filmska ekipa. Celoten film je bil posnet na realnih lokacijah v času od 9. avgusta do 10. oktobra 2006. Snemanje je potekalo v Gornji Radgoni, Mariboru in Ljubljani. Ekipo so sestavljali direktor fotografije Valentin Perko, scenograf Miha Ferkov, kostumografinja Nataša Rogelj, maskerka Mirijam Kavčič, snemalec zvoka Jože Trtnik, oblikovalec zvoka Boštjan Kačičnik, montažer Janez Bricelj, skladatelj Saša Lošić in direktor filma Frenk Celarc. Gre za imena, ki so v slovenskem filmskem prizorišču dejavna že vrsto let, tako v domačih produkcijah kot tudi v sodelovanju s tujimi filmskimi ekipami.
|
|
© 2006 Zofijini