“KINO KLUB” v kinu UDARNIK 23.1. 2009

23.1. 2009, petek, ob 21:00

“Odvetnik terorja” - “L’advocat de la terreur“

ŽANR: dokumentarec

DOLŽINA: 2h 15min                      LETO: 2007                       DRŽAVA: Francija

JEZIK: francoščina, angleščina, nemščina

REŽIJA: Barbet Schroeder

IGRAJO: Jacques Verges, Magdalena Kopp, Anis Naccache, Pol Pot, Carlos The Jackal, Klaus Barbie

Diktatorji, teroristi, vojni zločinci. Spoznajte moža, ki jih je branil. Ko so Vergèsa nekoč vprašali, če bi zagovarjal tudi Hitlerja, je odgovoril: "Zagovarjal bi tudi Busha, če bi se opredelil za krivega."

URADNA STRAN: http://www.lavocatdelaterreur.com/

NAPOVEDNIK: http://www.trailerfan.com/movie/terror_s_advocate/trailer

KRATKA VSEBINA

Diktatorji, teroristi, vojni zločinci. Spoznajte moža, ki jih je vse branil. Zgodovina svetovnega terorizma skozi zgodbo skrivnostnega odvetnika Jacquesa Vergesa. Je komunist, antikolonialist, desničarski skrajnež? Kakšna moralna načela ga ženejo? Jacques Verges je eden najbolj kontroverznih odvetnikov, saj je branil največje zločince sodobne zgodovine: Magdaleno Kopp, Anis Naccache, nacističnega vojnega zločinca Klausa Barbieja, mednarodnega terorista znanega pod vzdevkom Carlos Šakal, nekaj časa je bil tudi zagovornik Slobodana Miloševića ... Kot mlad odvetnik je med alžirsko vojno za osvoboditev izpod Francozov ognjevito branil Djamilo Bouhired, za nekatere borko za neodvisnost, za druge teroristko, jo rešil pred smrtno kaznijo, se poročil z njo, imel z njo dva otroka, nato pa, na vrhuncu bleščeče kariere, za osem let izginil neznano kam... Poleg doslej zamolčanih dejstev sodobne zgodovine, poskuša film raziskati, če je Verges med več kot 8-letnim izginotjem zares prijateljeval z vodjo zloglasnih Rdečih Kmerov, Polom Potom.

OZADJE  FILMA

Tega "hudičevega advokata" nam predstavi Barbet Schroeder, francoski režiser in producent švicarskega rodu, rojen leta 1941 v Teheranu. Izhaja iz krogov francoskega novega vala in je sodeloval s tako slavnimi režiserji, kot so Wenders, Rohmer, Godard, Fassbinder. Že leta 1974 je posnel dokumentarni portret diktatorja Idija Amina, ki je tudi dvignil veliko prahu. Po scenariju Charlesa Bukowskega je leta 1978 režiral Barfly, v katerem sta glavni vlogi odigrala Mickey Rourke in Faye Dunaway. Leta 1990 je bil nominiran za oskarja in zlati globus za režijo filma Reversal of Fortune.

Schroeder trdno verjame, da je vsak velik film dokumentaren, da pa tudi vsak dokumentarec ima nekaj fikcije: "V filmu Reversal of Fortune, na primer, smo morali upoštevati uradna pričevanja, torej izjave, ki so jih Van Bulow in drugi dajali policiji. Nismo se slepo držali črke, smo pa ostali zvesti duhu teh izjav. Prizori niso bili izmišljeni, bili so reinterpretacija realnosti. Ko snemaš dokumentarec, ustvarjaš realnost. Zato vedno pristopam k dokumentarcu, kot bi bil fikcija, kot bi bil ljubezenska zgodba, detektivka. Bil sem glavni detektiv; pomagala mi je sodelavka Eugénie Grandval, ki je vodila preiskavo in snemala pogovore, oborožena zgolj z majhno kamero visoke ločljivosti ".

Zakaj se je odločil za portret Vergesa? Shroeder pravi, da filma ne bi bilo brez zagnanosti producentke Rite Dagher; drugače pa je Vergesa že občudoval v rosno mladih letih, kot 14- in 15-letnik, ko se je mladi odvetnik silovito zavzemal za alžirsko neodvisnost. Ko je Ben Bella, prvi predsednik neodvisne Alžirije, izjavil, da bodo Izrael porinili v morje, je bil Schroeder bridko razočaran: "Najprej je bil zame heroj, potem pa nekoliko odbijajoča skrivnost. A ker ljubim 'pošasti', podarjenemu konju nisem gledal na zobe".

Kakšen je bil odnos med Carlosom in Vergesom? Po režiserjevem mnenju smo tu spet sredi resnično "fikcijskega" bogastva: "Odvetnik se zaljubi v zapornico (Magdaleno Kopp), ženo Carlosa, razvpitega terorista, ki je pripravljen Evropo utopiti v krvi, da bi jo spravil iz ječe. Odvetnik ima skrivne sestanke s teroristi, ki pripravljajo njen pobeg. Ko je svobodna, mu reče, da ne more ostati z njim, da se mora vrniti k možu". Situacija, ki je vsekakor nabita z dramatičnostjo, in občasno celo s komičnostjo: teroristka, ki je sejala strah po Evropi, v ječi Vergčsu ljubeče plete pulover; na obiske v zapor ga vozi njegova tedanja prijateljica, Neda Vidaković, očitno "naše gore list" in najbrž jugoslovanska agentka, ki tudi nastopa v filmu.

Hans Joachim Klein je skesanec, terorist, ki je neverjetno pogumno vrnil orožje, se odpovedal nasilju in izginil. Čeprav ni neposredno povezan z Vergesom, ga je režiser vključil v film kot "žarek upanja". Brez njega bi gledalec kar obupal".

Kakšen je bil Vergesov odnos do režiserja? Schroeder mu je takoj zabičal, da si pridržuje pravico do izbire intervjuvancev in končne podobe filma, v kar je on privolil: "Videl je film, tu in tam ga obiščem, on pa se vedno trudi, da mi ne bi odkrito povedal, kaj vse slabega si misli o filmu in o meni. Pravi pa, da sem izdajalec in da je on moja žrtev".

Dokumentarec, o katerem je kritik New York Timesa A. O. Scott napisal: "Že dolgo ni bilo tako napetega in moralno vznemirljivega političnega trilerja. Njegova dodatna prednost je, da je resničen". Geoff Pervere (Toronto Star) se strinja: "Film je eksploziven nefikcijski mednarodni triler".