Internet Movie Database

Tipična zgodba o malem junaku, ki si z pridnostjo in navdušenjem do tega, kar ima rad, zagotovi blagostanje – Podatkovna baza, ki je po svoji razsežnosti in zgodovini, mati vseh podobnih novodobnih internet baz.

Film je skozi svojo zgodovino postal, eden najpogostejših izgovorov za kratenje dolgčasa, ne glede na to, kako ga dojemamo. V vsakem primeru film svojega poslanstva ne upravlja le tisti trenutek, ko ga gledamo, temveč prav zaživi šele, ko se izteče. Pogosto si želimo, da kakega filma ne bi nikoli videli, ker je bil tako slab, pa tega pred tem nismo vedeli, še bolj boleče je, če je film dober, pa ne vemo o njem praktično ničesar, pa bi si to neizmerno želeli. Hoteli bi vedeti vse o igralcih, režiserju, scenaristu in drugih, so posneli še kaj tako dobrega, hoteli bi vedeti kaj o okoliščinah nastanka filma, o preprostih rumenih novičkah, ki spremljajo nastanek takšnega filma, za tiste s strokovno vedoželjnostjo, pa podatke, o dobičku, raznih tehničnih podrobnostih in podobnem.

Že res, internet je gotovo pravšen kraj za tovrstne informacije, a kaj, ko je za to, da želeno najdeš, potrebno ogromno truda. Film je tako popularna in razširjena dejavnost, da so informacije o njem raztresene po vsem mrežnem svetu. Ravno zavoljo tega dejstva, je bil film med prvimi, ki je dobil svojo bazo, eno samo mesto, kjer so na voljo vsakršne informacije v zvezi z filmom, našimi najljubšimi igralci, igralkami ali režiserji. Kar je še pomembnejše, pot do tega raja sedme umetnosti, vodi preko enega samega klika na: imdb.com.

Prazgodovina

IMDb (Internet Movie Database – mrežna filmska podatkovna baza), ima svoje korenine globoko v kameni dobi internet zgodovine. Prvo zasnovo filmske podatkovne baze najdemo že v letu 1989. Sprva je baza delovala na principu Useneta, kjer so si zainteresirani izmenjevali tekstovne podatke. Na eni od Usenetovih objavnih desk imenovani rec.arts.movies, se je oblikovala skupina filmskih entuziastov, kateri so med sabo komunicirali in razpravljali o vsem, kar se poda pridevniku filmski.  Sčasoma se je nabralo toliko informacij, da je bilo smiselno oblikovati sekcijo FAQ (Frequently Asked Questions – pogosto zastavljena vprašanja), kjer so v več kategorijah predstavili določena filmska dejstva. Ker je zadeva kmalu pričela rasti, so se že leta 1990 odločili, da nad vso nepreglednostjo materiala postavijo iskalnik, ki je takrat funkcioniral na platformi Unixa. Že takrat je tako kot danes veljalo vodilo, da baza želi uporabnikom ponudi karseda uporabne in aktualne filmske informacije. Ker je bila uporaba Unix platforme, med tistimi, ki jim je podatkovna baza pravzaprav namenjena, precej omejena, so ponudbo kmalu razširili tudi na platforme za DOS, OS/2 in tudi za Amigo. S krogom uporabnikov, ki se je širil, je rasla tudi baza, ki je v svoji osnovni prvotni verziji štela »le« 23000 različnih podatkov, ki so pokrivali približno 10000 različnih filmov in TV serij. Za eno zanimivejših novosti v tem obdobju, veljala uvedba ocenjevalnega sistema, ki je uporabnikom omogočila, da so filme ocenjevali in na ta način oblikovali kakovostno lestvico filmskega okusa, ki še danes ostaja ena najbolj relevantnih filmskih lestvic vseh časov.

V začetku devetdesetih je začela ekspanzija internet filozofije zajemati vse večji krog ljudi, še pomembneje pa je, da se je razvijala tudi medmrežna tehnologija. Z nastopom neposredne e-mail pošte, so uporabniki prvič lahko bazo raziskovali in oblikovali po poti maila, torej na način, na katerega se oblikuje še danes. Že v tem obdobju prvih mail serverjev so nastajale ideje o prvi web (spletni) verziji filmske baze, to je bilo še v času, ko prvi splošno uporabljani brskljalnik NCSA Mosaic ni bil še niti v beta testni fazi. Prva web verzija podatkovne baze je prišla v promet preko serverja stacioniranega na univerzi Cardiff v Walesu (Velika Britanija). Sprva se je lahko stran ponašala za takrat zavidljivo številko 100ih klikov na dan, zgolj za primerjavo, danes znaša ta kvota preko 2 mil. klikov dnevno.

Leto 1995 je bilo za IMDb prelomno leto. Uporaba baze je naraščala na način, da je postal server v Cardiffu absolutno pretesen za vse dostopa željne. Hkrati s tem je baza končno narasla na pravšnjo razsežnost, da ji je bilo mogoče natakniti uradni naziv: »Internet Movie Database«, že naslednje leto pa se je tudi uradno registrirala kot podjetje. Prav tako je to čas, ko se je baza tako razpasla, da ni zmogla obstajati več zgolj na plečih filmskih entuziastov in študentov, tako se je stran, navkljub številnim pomislekom in v osnovi svoji antikomercialni logiki, pričela tržiti in postajala vse bolj dobičkonosna tudi za tiste, ki so jo ustvarjali, čeprav so trdno vztrajali na načelu, ki velja še dandanes, da baza ostaja prosto dostopna za vsakogar. Delništvo v podjetju so prevzeli ljudje, ki so bazo tudi ustvarjali, s čemer so se vsaj kratkoročno izognili, da bi njihovo dejavnost prevzela katera večjih korporacij. Delo na bazi je še vedno potekalo iz udobnih domačih naslonjačev. IMDb je z zaslužkom iz marketinških dejavnosti uspel postaviti svojo mrežo serverjev tako v VB kot v ZDA, posledično se je število uporabnikov vzporedno z popularizacijo interneta povečevalo, na praktično dnevno potenco. Rast uporabnosti baze z številnimi novimi kategorijami, kot vzporedna rast obiska, je gmotno, navkljub modremu poslovanju, presenetila celo lastnike same. IMDb si je bila prisiljena, da bi svoj razvoj in filozofijo lahko pustila nedotaknjeno, poiskati zaveznika.

Korporacija

Ves čas svojega obstoja, je baza z svojo naprednostjo kazala nemalo pionirskega duha, s čemer je pogosto pritegovala pozornost večjih korporacij, ki so se je hotele polastiti, a iz strahu, da bi to pomenilo konec prosto dostopne filmske baze podatkov, IMDb ni želel pristati na nobeno teh ponudb, vse dokler IMDb ni dobila ponudbe, ki je ni mogla zavrniti. Jeff Bezos, vsesplošno priznani »hipi« podjetništva, ki je z idejo online nakupovalnega centra revolucionariziral internet, je želel pod okrilje svoje amazon.com pripeljati filmsko ponudbo, pri čemer mu je IMDb lahko nudila idealno odskočno desko, brez tega, da bi bilo pri stanju stvari potrebno karkoli spreminjati. Od Jeffa je IMDb slišala to, kar je želela slišati: »...želim, da še naprej delate to, kar ste delali do sedaj«. Tako sta Amazon in IMDb zaživela v medsebojno izkoriščevalski simbiozi. Amazon je dobil nov trg, IMDb pa novo ponudbo. Nakupovalni center in filmska podatkovna baza sta zaživela z roko v roki in pri tem omogočila marsikateremu od filmskih navdušencev, ki se je uspel dokopati do delnic IMDb, da odslej zaživi svoje sanje. IMDb je dobil nov zagon, ki mu je omogočil, da informacije o filmih še posodobi, tako same vsebine kot dostopnost. Ves ta čas je vodilo IMDbja ostalo načelo, da ponuja uporabne in karseda sveže filmske informacije, prosto dostopna preko interneta, kar se da večjemu številu uporabnikom, od laičnih, pa vse do profesionalnih struktur.

Uporabnost

Statistika IMDbeja govori takole. V bazi so informacije o prek 300 000 različnih naslovih produktov, ki jim pogojno, tako ali drugače lahko rečemo filmski, vse od filmov, dokumentarcev, kratkih filmov pa do TV serij, TV filmov in celo video igric. Baza vzdržuje trenutno podatke o več kot 1000000 ljudeh, ki so tako ali drugače povezani z filmom in filmsko dejavnostjo. Na straneh lahko najdemo brezštevilo različnih povezav, golih suhoparnih podatkov, slik, video odlomkov, citatov, zvočnih posnetkov, sundtrackov in drugega. Vse urejeno na zelo pregleden in enostaven način. Poleg tega nam baza, po principu interaktivnosti, ponuja, da jo sooblikujemo, lahko pišemo svoje komentarje, glasujemo ali kako drugače dopolnjujemo podatkovne baze filmov, o katerih menimo, da jih pač bolje poznamo. Iskalnik nam omogoča, da to, kar iščemo, najdemo na 1000 in 1 način. Kako pogosto se nam dogaja, da nam je kakšna serija, nadaljevanka ali film všeč, pa o njem ne vemo praktično ničesar, niti naslova, kaj šele imena igralcev ali avtorjev, torej, lahko ste gotovi, da ima IMDb, tudi za podobne primere, pravšnje zdravilo. Če filma, ki ga iščete ne najdete, to lahko pomeni samo eno: ne obstaja. Skratka vse, kar razjasni duha in oko slehernega filmskega oboževalca, za laika pa potencial, da to postane.  

VIR: IMDb.com