Charlton Heston

V 84. letu starosti se je od nas poslovil nesmrtni Charlton Heston, junak številnih Hollywoodskih epopej in spektaklov, ki je leta 1960 za vlogo v Ben-Huru dobil tudi Oskarja. Igralec je umrl v soboto na svojem domu v Beverly Hillsu.

Svoj hollywoodski vrhunec je doživljal v 50ih in 60ih letih prejšnjega stoletja, v času ko je posnel klasike kot so Wellsov »Touch of Evil«, »The Ten Commandments« in »Planet of the Apes«. Leta 1962 je bil v anketi tujih novinarjev v Hollywoodu izbran za najpriljubljenejšega igralca na svetu, mesto pred samo Marilyn Monroe.

Rodil se je 4. oktobra leta 1924 kot John Charlton Carter. Ko je njegova kariera začela cveteti, je začel uporabljati priimek svojega očima, Heston. Za svojo prvo vlogo je štel vlogo v šolski predstavi, ko je bil star pet let, pozneje pa je študiral igro na univerzi Northwestern.

Leta 1944 se je poročil in z ženo Lydio ostal skupaj vse do smrti. Imela sta dva otroka, Fraserja in Holly Ann. Po služenju v drugi svetovni vojni, kjer je bil topničar v ameriškem letalstvu, se je napotil na Broadway in se, kadar ni imel drugih vlog, preživljal s poziranjem.

Leta 1952 je dobil vlogo vodje cirkusa v filmu »The Greatest Show on Earth«, ki ga je režiral Cecil B. DeMill, kar je bil njegov prvi korak proti zvezdam. Z DeMillom je ponovno in zadnjič sodeloval v znameniti biblični filmski epopeji »The Ten Commandments« iz leta 1956. V »Touch of Evil« iz leta 1958 je Orsonu Wellesu, večnemu hollywoodskemu uporniku, pomagal, da je film sploh lahko posnel. Leta 1959 je posnel »Ben-Hur«, kultni film, ki je prejel enajst Oskarjev, med drugim tudi tistega za najboljšo glavno moško vlogo. Po nekaj tipičnih zgodovinskih vlogah v sredini šestdesetih, je leta 1968 posnel »Planet of the Apes« znanstveno fantastični filmi za nove generacije. Še isto leto je posnel vestern »Will Penny«, ki naj bi bil po nekaterih virih Hestonov najljubši film. »Soylent Green« iz leta 1973 je srhljiva futuristična zgodba postavljena v leto 2022, v kritično prenaseljeni New York. Heston v vlogi detektiva zgroženo ugotavlja v čem je skrivnost neusahljivega vira hrane. Osemdeseta je v glavnem preživel na televiziji, v filmih pa se je pojavljal le še izjemoma. Ena njegovih zadnjih večjih vlog je bila v epopejnem »Hamletu« Kenneth Branagh iz leta 1996. 

Med spektakli, znanstvenofantastičnimi filmi in epopejami katastrofe se je izdatno zavzemal za ekranizacije Shakespearovih tragedij. Eno od njih, »Antonij in Kleopatra«, je leta 1974 režiral tudi sam.

Heston je bil tudi precej politično aktiven. Leta 1956 je podprl predsedniško kandidaturo demokrata Adlaija Stevensona, štiri leta pozneje pa Johna F. Kennedyja. Bil je znan borec za enakopravnost, tako je večkrat javno podpiral delovanje Martina Luthra Kinga, leta 1963 pa je sodeloval tudi na znamenitem protestu za rasno enakopravnost v Washingtonu, kjer je nosil napis »Vsi ljudje so enakopravni«.

Svoj odnos do boja za enakopravnost je na platnu najbolje uprizoril leta 1968 v znanstvenofantastični klasiki »Planet of the Apes«, kjer družbeno-politični sistem dveh vrst - opice v nadrejenem in ljudje v podrejenem položaju - pravzaprav v prenesenem pomenu opozarja na družbeno-politične razmere v ZDA ob koncu 60ih let.

V poznejših letih je zaplaval v republikanske vode. V širši javnosti je postal znan kot najglasnejši zagovornik pravice do posedovanja orožja. Med letoma 1998 in 2003 je bil predsednik močnega orožarskega lobija NRA (National Rifle Association). Sam je drugi amandma ameriške ustave, ki med drugim pomeni pravico do nošenja orožja, zagovarjal z besedami, da gre za »glavno ameriško svoboščino, tisto, ki varuje druge«. Marsikomu se je v spomin vtisnil z svojim ne najbolj posrečenim nastopom v dokumentarcu »Bowling za Columbine« Michaela Moora.

Leta 2002 je Heston priznal, da boleha za Alzheimerjevo boleznijo. Leta 2003 pa ga je predsednik George Bush odlikoval s predsedniško medaljo svobode, ki je najvišje civilno priznanje v ZDA.