# A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

Anita Panič

 STANARI BEZ ADRESE

(Stanovalci brez nalova)

in

Aleksander Dario Nilsen, Claus Morten Pedersen

TILBAKE TIL BEGYNNELSEN

(Nov začetek)

(2005)

Vsak ima včasih občutek nemoči. Nekaterim se ta občutja porajajo redno, drugim le redko; nekateri zaradi te nemoči postanejo vdani v svojo usodo, naslednje napolni z negativno energijo; eni iz naslova nemoči črpajo svoj smisel za humor, drugi postanejo cinični ali pa se zaprejo vase in tako naprej.

Neodvisno od tega kje in kako živimo, kakšni so naši življenski ciji, kakšno stališče imamo do Georga Busha ali Osame bin Ladna, nam ta občasni občutek nemoči ne uide. Venomer obstaja v nas, vprašanje pa je na kakšen način se v nas odraža ter kako se z njim soočamo.

Še več na to temo bi prav gotovilo znali povedati vojni invalidi zadnjih večjih oboroženih spopadov na »našem« ex-yu ozemlju. Nekateri izmed njih, so tudi protagonisti dokumentarca, ki je nastal v Srbiji in Črni Gori, z izvirnim naslovom STANARI BEZ ADRESE. Na svoji nemoči gradijo svoja življenja. So ujeti v času in prostoru, ujetniki svoje lastne matere države, za katero so se desetletje poprej tako krvavo borili. Med sabo so si zelo različni, a spaja jih enaka, strašljiva, usoda. Usoda nemoči.

V precej nasprotno smer nas s svojim okvirom zgodbe zapelje dokument norveškega porekla, z že v naslovu izraženim pozitivnim odnosom do človeka in njegovega stanja duha, NOV ZAČETEK. Ukvarja se s problematiko posvojenih otrok, ki se v obdobju močno izraženega lastnega zavedanja ter želje po odkrivanju svojih korenin, odločijo, za podvig imenovan: poiskal bom svoje biološke stvarnike in pri tem me nič ne more ustaviti. Če 10-mesečnega Kolumbijca posvoji norveški par, kar se zgodi v slučaju tega filma, že dobimo neko zanimivo osnovno formo, ki je verjetno pritegnila tudi avtorja. A si Aleksander Dari Nilsen in Claus Morten Pedersen, niti v sanjah nista mogla misliti, da bo iskanje svojih staršev 21-letnika postreglo s tako napeto, ganljivo dogodivščino, ki v sebi nosi tudi močan element spornosti.

Še pomembna ugotovitev: četudi bi imeli na voljo fantastično igralsko zasedbo, določenih prizorov ne bi bilo mogoče odigrati tako iskreno in udarno.

In prav v točki, kjer  lahko zaradi neposredne vpletenosti akterjev v  zgodbi pridobimo dodatno dimenzijo dokumentarni zapis pridobi prednost pred fikcijo in v tem primeru lahko dokumentarno formo, kot obliko filma, označimo za ustrezno.

NOV ZAČETEK zajema tudi rast samih karakterjev tekom zgodbe, dramatično napetost, duhovitost, komparacijo različnih kultur, ter nam v svoji slabi uri postreže z zanimivo raznolikostjo in odpre srca. Označujem ga za sijajen projekt, ki je bil že v osnovi domiselno začrtan, a je v fascinacijo odnosov zrasel tekom samega dokumentiranja. Pomagala so mu tudi naključja, ki so ta film naredila, ali pa želela narediti, izjemnega.

Epilog: v le dobri uri smo se iz totalne apatije preselili v svet zaprtih ust in odprtih src. S takšnimi projekcijami bo naš festival dokumentarnega filma nedvomno iz dneva v dan rasel, saj zlasti druga projekcija predstavlja pravi poklon tej filmski zvrsti.

 Rene Puhar