DIAGONALE, festival avstrijskega filma

PLATFORMA AVSTRIJSKEGA FILMA

Med 14. in 20. marcem bomo poleg številnih diskusij, predavanj, okroglih miz in razstav videli 239 celovečernih, dokumentarnih, kratkih, animiranih in avantgardnih filmov

V ponedeljek, 14.3., se je s projekcijo letošnjega filma avstrijskega režiserja Jörga Kalta »Crush test dummies« ob prisotnosti filmske in festivalske ekipe ter številnih gostov pričel osmi festival avstrijskega filma, ki bo trajal do nedelje 20. marca, ko se bodo podelile številne filmske nagrade, med drugim tudi najbolj prestižna za najboljši avstrijski film leta.

Festival, ki so ga organizatorji na uvodni prireditvi opisali kot funkcionalno platformo avstrijskega filma in kot izvrstno možnost soočanja s filmi in s filmsko-relevantnimi temami, bo vse do nedelje ponudil vrsto zanimivih dogodkov. Organizatorji izpostavljajo predvsem izvrstno retrospektivo avstrijskega režiserja Gustava Machatyja na čelu z najbolj znanim filmom Ekstaza iz leta 1933; program kratkih filmov s skupnim naslovom Ekstaza, ikonografija užitka; program turških filmarjev in teoretikov Filmska produkcija v Turčiji, izobraževalni program na temo montaže ter zanimive diskusije in predavanja. Med drugim omenjajo tudi filmsko karavano, ki bi naj okrepila sodelovanje med evropskimi filmskimi festivala. Letos sodeloujejo s Slovenijo, Švedsko in Madžarsko. Ne smemo pa pozabiti tudi na diskusijo in filmski program Hvala partizanke o zgodovinskih dejstvih, ki so »filmske zavesti« državljanov Avstrije izbrisani.  

Lani se je Slovenija na Diagonalah predstavila kar z nekaj projekti. Prikazana sta bila dva celovečerna filma, Ljubljana Igorja Šterka in dokumentarec Cesta bratstva in enotnosti Maje Weiss, organizirani dve okrogli mizi avstrijskih in slovenskih filmskih strokovnjakov na temo možnosti razvoja koprodukcij med obema državama, s projektom Kino-integral pa se je predstavila tudi Slovenska kinoteka. Letos bo Slovenija sodelovala le z enim filmom - danes bo ob 14.30 Bojan Labovič predstavil svoj lanski dokumentarni film »Potem Goldy reče, to moraš pa enkrat napisati« o znanem švicarskem psihoanalitiki Paulu Parinu – ki pa je uvertura v pomembno partnersko sodelovanje med Diagonalami in Dokmo, mednarodnim festivalom dokumentarnega filma iz Maribora.  

Morda še nekaj besed o avstrijskem filmu. Ta v Sloveniji nima posebnega odmeva, razen seveda številne produkcije kostumskih domovinskih komedij (npr. serija Sissi z Romy Schneider v glavni vlogi), nekaterih znanih filmskih igralcev, rojenih v Avstriji (poleg Romy bi lahko omenili Oskarja Wernerja, Maximiliana Schella, Helmuta Bergerja in Klausa Mario Brandauerja) in morda še večkratnega nominiranca za zlato palmo in dobitnika številnih filmskih nagrad, znanega avstrijskega režiserja Michaela Hanekeja (Učiteljica klavirja in Neznana koda). Lahko bi omenili še priljubljenega avstrijskega režiserja dokumentarnih filmov Ulricha Siedla (Pasji dnevi, Računajte z izgubo). Še najbolj sta v zadnjem času v naših kinematografih odjeknila dva avstrijska filma, prvi je zanimiva nemško-avstrijska drama Edukatorji avstrijskega režiserja Hansa Weingartnerja, drugi je glasbeni »road movie dokumentarec« Avstrijsko-Švicarske koprodukcije Accordion tribe, kjer je nastopil tudi znani slovenski harmonikaš Bratko Bibič. Nekako v zakulisju pa se je potrebno spomniti na avstrijski avantgardni film iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega satoletja (Peter Kubelka, Kurt Kren, Valie Export in drugi). Nekaj filmov teh avantgardistov bomo videli tudi na letošnjih Diagonalah.

Boštjan Lah