Indijski Umrao Jaan uradno odprl novi slovenski filmski festival Isola Cinema – kino otok

IZOLA V FILMSKI SVET

Z metom frizbija izolska županja Breda Pečan simbolično napovedala vzpon in razvoj festivala

Vlado Škafar, v.d. direktorja festivala, je na včerajšnji nabito polni otvoritvi na glavnem prizorišču na Manziolijevem trgu (Kino Otko) še enkrat poudaril osrednji moto novonastalega festivala: podpirati filme, ki se jih ne drži denar, ampak srce! Ne le program prvega dneva, tudi nekaj mesečno trdo delo približno sedemdesetih prostovoljcev govori v prid tej ideji. Festival zaenkrat poteka brez opaznih porodnih krčov: dober obisk, odlični filmi, sproščeno vzdušje in obisk zanimivih avtorjev.

Med štirimi »botri« festivala (Jan Cvitkovič, avtor ideje, ki bi se naj uprimerila sprva v Tolminu, kjer pa nad idejo niso bili navdušeni); Silvan Furlan, direktor Slovenske Kinoteke, Helmut Groschup, vodja filmskega festivala Innsbruck in Breda Pečan, izolska županja) je bila med torkovo otvoritvijo festivala morda najpomembnejša simbolična gesta meta frizbija izolske županje, s katerim je napovedala vzpon in podporo mestne občine Izole, tako da smo lahko prepričani, da bo Kino otok v prihodnjih letih v Sloveniji pokrival pomembna dela avtorske kinematografije iz Latinske Amerike, Azije, Afrike in vzhodne Evrope. Tako smo lahko v prvem dnevu doživeli dve deli, ki dokaj prepoznavno nakazujeta smernice festivala: preproste zgodbe preprostih ljudi, posnete z dokaj minimalističnimi estetskimi prijemi, s katerimi se jim uspe približati pristnosti življenja. V drugih dveh delih sta bili predstavljeni dve zanimivi področji azijske kinematografije, Bollywood in južnokorejski animirani film.

Otvoritvena predstava, Boolywodska »opereta« Umrao Jaan Muzaffarja Alija, posneta v tipičnem Bollywoodskem stilu, z veliko glasbe, plesa in melodramatičnih elementov, predstavlja življenje znane kurtizane iz 19. stoletja. Kot nam je med otvoritivjo zaupal njen avtor, je hotel v filmu ujeti predvsem poezijo, glasbo in dušo. Programska overtura festivala so bile, deloma profesionalne, deloma študentske, dokaj ekperimentalno obarvane animacije iz Južne Koreje zadnjih pet let (risba na papir, barvano steklo, lutke, računalniška animacija), nastale v Korejski akademiji filmske umetnosti. Južnokorejske animacije bi naj po besedah organizatorja bile v svetu vse bolj prodorne.

V torek smo doživeli prvi vrhunec festivala (na žalost povprečno obiskan), očarljivo pripoved šele 22.letnega argentinskega režiserja in scenarista, Luisa Ortega Črna škatla, ki na najboljši način upravičuje moto festivala in dokazuje, da lahko z minimalnimi sredstvi (tudi estetskimi) dosežeš ogromno oziroma da se prava filmska umetnost skriva v raznovrstnosti izraznih sredstvev in ne v količini denarja. Gledali smo preprosto zgodbo mlade, simpatičnei Doroteje, srkbnice telesno ostarele, a zelo žive babice, ki se poleg tega zbližuje z njenim ostarelim, fizično zaznamovanim očetom. Črna škatla je človek slon v malem, saj razkriva ves tisti razpon človeške topline in pristnosti, ki ju ponavadu fizični svet prikriva.

Del programa se je odvijal v skladu z obljubami organizatorjev, da bomo videli avtorje v živo, saj je na projekcijo tajskega filma Blaženo tvoj prišel nedavni canneski dobitnik nagrade žirije za film Tropical Malady Apichatpong »Joe« Weerasethakul. Blaženo tvoj je skrajno razvlečen, minimalističen, počasen, a na nek način tudi meditativno sozvočen z naravo, s čimer razblinja naracijo. Kot je povedal režiser sam, je hotel v tem »blaženem« filmu pričarati vtis doživljanja narave, mdtem ko se mu interpretacije o tem, ali gre v resnici za ljubezenski ali politični film (dogaja se na meji med Burmo in Tajsko), toliko ne zanimajo.

Boštjan Lah