V 30 kinodvoranah veliko užitkov,  a za več denarja

GRAŠKA FILMSKA PLATNA

Kljub odličnem programu in subvencijam živi 5 mestnih kino-centrov na robu preživetja

Če si želi malo bolj zahteven mariborski ljubitelj sedme umetnosti v kinu ogledati kak nov film, ki ga ni na sporedu v Mariboru, ima kar nekaj možnosti. Lahko se odloča med Celovcem, Zagrebom, Ljubljano ali Grazem. In če ga ne motijo tudi za Avstrijce pogosto moteča sinhronizacija filmov, dražja vstopnica, prevozni in parkirni stroški, je zanj Graz najrazumnejša izbira, saj nudi zelo kvaliteten filmski pogram in je od vseh mest najbližje. Samo za ilustracijo. V Grazu trenutno vrtijo 43 filmov, v Mariboru 8, Graz ima 30 kinodvoran, Maribor le tri. Lanska evropska kulturna prestolnica se lahko pohvali z raznovrstno filmsko ponudbo (tako komercialnih kot tudi bolj zahtevnih avtorskih produkcij, tako starih kot novih), ima ca. 6500 sedežev v 30 kinodvoranah (šest mestnih kinodvoran ali centrov, dva multipleksa), nekaj filmskih festivalov, art videoteko in ves potrebni »kulinarično-zabavljaški dekor«, ki smo ga vajeni poleg sodobnega prikazovanja filmov.

Poglejmo nekaj osnovnih podatkov. Tako kot v Sloveniji je tudi v Grazu (in v Avstriji) večino kinematografskega prostora v lasti dveh podjetij, Constantin filma in UCI (United Cinemas International). Prvo ima samo v Grazu v lasti tri kino centre: multikino Cineplexx Graz z desetimi dvoranami in 2871 sedeži, lociran na obrobju mesta; umetniški kino center Geidorf Center s tremi dvoranami in 416 sedeži ter kino center English Royal Cinema Graz s tremi dvoranami in 560 sedeži, oba locirana v  mestnem središču. UCI ima sicer v Grazu le en multipleks (osem dvoran, 2008 sedežev), a se lahko pohvali z odlično arhitekturno rešitvijo, saj je vgrajen v pročelje stare meščanske hiše in z lokacijo na Ahnenstrasse, ki je ena izmed glavnih prometnih ulic mesta. Vsi ostali (manjši) kino centri so v privatni lasti: kinocenter Schubert kino s tremi dvoranami in 425 sedeži, programski kino Filmzentrum im Rechbauerkino, umetniški kino KIZ – Kino im Augarten in mestni-kino Bahnhof nonstop, vsi s po eno dvorano.

Graz ponuja res veliko filmskih užitkov. Poleg vseh tistih manj zahtevnih ljubiteljev filmov, ki se najraje odpravljajo v multiplekse in za katere je v Grazu namenjenih 18 kinodvoran, lahko »zahtevni cinefili« izbirajo med petimi kino centri: Geidorf Center, KIZ, Filmzentrum im Rechbauerkino, Schubert Kino in malo bolj komercialno naravnani English Royal Cinema Graz, ki vrti zgolj originalne verzije ameriških filmov, a brez podnapisov. KIZ in Geidor Center se deklarirata kot umetniška centra, Filmzentrum im Rechbauerkino kot programski kino (pogosto imajo radi malo bolj provokativne filme, kot npr. Nepovratno Gasparja Noeja), medtem ko bi lahko kinu Schubert dali oznako mestni kino. V vseh teh centrih vrtijo večinoma nove stvaritve režiserjev iz celega sveta, v KIZ-u pa tudi mnogo filmskih klasik. Za art filmske sladokusce sta na voljo tudi odlično založena art videoteka z nekaj tisoč naslovi v Filmzentrumu im Rechbauerkino (za nas seveda predraga, če računaš prevozne stroške, a odličen vzor tudi za Slovenijo), poletna festivala v KIZ-u (mladega francoskega filma in letni kino v juliju in avgustu, v katerem zvrtijo 100 dodatnih filmov) ter seveda festival avstrijskega filma Diagonale.. Še poseben šarm daje lokacija teh centrov, najdemo jih namreč v starem mestnem jedru.

Vse stvari pa niso tako rožnate. Tudi v Grazu se dogaja trend filmskega  prikazovanja, o katerem je govoril eden izmed protagonistov filmofilsko poučnega ameriško-nemškega dokumentarca Cinemanija (na programu art kino mreže tudi v Mariboru): stare, očarljive kinodvorane v centrih propadajo, veliki zabaviščni multipleksi na obrobjih cvetijo. S to razliko, da so lani v Grazu (in celi Avstriji) tudi multipleksi doživeli negativen trend. Po besedah vodje KIZ-a Nikosa Grigoriadiza delujejo mestne kino dvorane vse prej kot dobro. Delo jim olajšajo sicer mestna subvencija v višini 150.000 eurov (dobijo jo vse kinodvorane razen multikinov) ter sredstva iz evropskih fondacij (Geidorfer Center in KIZ sta del evropske filmske mreže Europa Cinemas, kar pa ne prinaša veliko denarja, le do 15.000 eurov letno), a le toliko, da delujejo na robu preživetja.

Kdor se bo odpravil v Graz, tega seveda ne bo opazil, saj so dvorane v več kot dobrem stanju, naletel pa bo morda ne neko drugo oviro. Poleg mnogo višje cene vstopnice (za študente in v prvih treh dneh v tednu 5 eurov, pozneje tudi 8 in pol!), parkirnih in prevoznih stroškov, se lahko namreč pojavijo tudi jezikovni problemi. Kdor ne obvlada ali nemškega ali angleškega jezika, mora računati na to, da v nekaterih kinodvoranah vrtijo samo sinhronizirane filme (Geidorf center), v drugih samo orginalne verzije, brez podnapisov (English Royal), v trejih spet originalne verzije s podnapisi (KIZ in Filmzentrum). Kljub tem oviram je lahko Graz izvrstna priložnost za obilo filmske zabave, za poglabljanje filmskega znanja in za kvalitetno doživljanje številnih filmov v prostorih, za katere so tudi namenjeni.

Boštjan Lah