Animateka 2005: Filmi Tima Webba in profesorjev Royal College of Art

Letošnja Animateka, posvečena spominu na nedavno umrlega direktorja slovenske kinoteke Silvana Furlana, je v tokratni drugi ediciji podnaslovljena s »Hanging around«, kar izhaja neposredno iz ilustracij, s katerimi je stripovski avtor M.S.Bastian v času festivala okrasil Kinodvor. Nasploh je celotno festivalsko dogajanje omejeno le na ta prostor, ki je s svojo pravljično rdečo dvorano, v kateri dobiš občutek, da je iz sladoleda ali marmelade, takorekoč idealno zavetje festivalu animiranega filma.

Projekcije so letos razdelili med 5 programskih sklopov: na osrednjega, »tekmovalnega«, ki se geografsko omejuje na Srednje in Vzhodno evropske države, kar se je že lani izkazalo za ustrezno omejitev; na »posebne predstavitve«, tokrat v domeni švedske in madžarske produkcije, na »slon«, letošnjo novost namenjeno otroškemu občinstvu, na »celovečerne animirane filme« (med celovečerci se letos predstavljajo estonski »Frank in Wendy«, madžarski »Četrt!« in južno-korejski »Čudoviti dnevi«) ter na »žirija se predstavlja«. Eden izmed peterice članov žirije je tudi Tim Webb, višji tutor na londonskem »Royal College of Art«, tako da smo si lahko ob tej priložnosti ogledali sklop kratkih filmov, ki so jih v preteklih desetih letih ustvarili profesorji omenjene akademije.

10 filmčkov, že udeležencev številnih posebnih dogodkov in mednarodnih festivalov, kjer so osvojili številne nagrade, je tvorilo pester ugled v brezmejne možnosti takovrstnega ustvrajanja. Ob tem sta bila prisotna tudi Tim Webb in Joe King, ki sta k tej retrospektivi prispevala večino animacij in sta imela po projekciji tudi predavanje.

Joe King je avtor, ki skozi vizualizacijo skriva in odkriva. Z upravljanjem slike razčlenjuje fotografsko podobo, tako pogleda nazaj ali naprej v življenje ter se še zlasti osredotoča na pokrajino in arhitekturo. V petminutnem »Ogledu« naprimer prikaže industrijske zgradbe dvomljive estetske vrednosti, ki naenkrat oživijo in pokažejo osupljivo naravno lepoto kraja v novi, vznemirljivi luči.

Nasprotno, se Tim Webb ukvarja s človekom, z njegovimi vsakodnevnimi težavami, ujetostjo v kateri se nahaja in z intrigami, ki ga nenehno obdajajo. Zanimiv je bil predvsem »Šeskrat isto«, film o ljubezni, nezvestobi, lažeh in zločinu iz strasti, ki isto zgodbo prikaže iz šestih različnih gledišč. Ob vsakem delu dobimo dodatno dimenzijo razumevanja in problem zaznavamo vse širše.

Takih prikazov nevajenemu gledalcu bi se znal prerez ustvarjanja profesorjev »Royal College of Art« zdeti nezanimiv, saj so predvsem Kingove vizualizne igre od gledalca zahtevale popolno osredotočanje na sliko, kljub vsem naporom ob sledenju hitro in nejasno premikajočih se objektov. Kdor si je letos v Mariboru ogledal pred-film ob zaključku festivala Dokma »Mississipi«, ve o čem govorim. A kljub temu, da so zame nekateri filmi ostali povsem nerazumljeni, sem tudi ob teh, znotraj samih slik, prepoznal ves lesk in sijaj te imenitne »kraljevske akademije«.

Rene Puhar