STATUT DRUŠTVA
Društvo za razvoj filmske kulture
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Društvo za razvoj filmske kulture (v nadaljnjem besedilu Društvo) je nepridobitno in prostovoljno združenje fizičnih oseb, ki jih združuje zanimanje za filmsko umetnost v najširšem pomenu besede, kakor tudi njena uveljavitev v javnem življenju na območju občin upravnih enot Maribora, Pesnice, Ruš in Lenarta. Dejavnost Društva temelji na načelih svobodnega združevanja državljanov z namenom razvoja filmske kulture na območju občin upravnih enot Maribora, Pesnice, Ruš in Lenarta.
2. člen
Polno ime Društva je »Društvo za razvoj filmske kulture«. Društvo ima svoj logotip in žig, ki sta enaka, pravokotne oblike. V zgornjem delu se na filmskem traku nahajajo štirje sedeči gledalci, kar simbolizira izvoren pomen filma kot kulturno-družabne aktivnosti in predstavlja pomemben cilj našega društva združevati ljubitelje filma. V spodnjem delu se nahaja ime društva, napisano v dveh vrsticah.
3. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava.
Sedež Društva je na naslovu Jurčičeva 4, 2000 Maribor, Slovenija.
4. člen
Društvo se lahko povezuje in sodeluje z drugimi društvenimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju filmske dejavnosti v najširšem pomenu besede.
Društvo lahko samostojno sodeluje s tujimi ali mednarodnimi društvenimi organizacijami, ki imajo sorodne namene in cilje.
5. člen
Delo Društva in njegovih organov je javno. Društvo obvešča o svojem delovanju in stališčih širšo in ožjo javnost, in sicer na društvenih sestankih, preko društvenih publikacij in obvestil, preko sredstev javnega obveščanja in interneta, z organizacijo tiskovnih konferenc in okroglih miz.
Za zagotovitev javnosti dela Društva je odgovoren predsednik Društva.
II. NAMEN, CILJI, DEJAVNOSTI IN NALOGE DRUŠTVA
6. člen
Namen Društva je razvoj in širjenje filmske kulture na območju občin upravnih enot Maribora, Pesnice, Ruš in Lenarta skozi delo na nivoju prikazovanja filmske umetnosti, filmske teorije in prakse ter pridobivanja filmske infrastrukture, povezovanje ljudi z interesom za film in opozarjanje javnosti na zaskrbljujoče stanje filmske kulture na območju občin upravnih enot Maribora, Pesnice, Ruš in Lenarta.
7. člen
Cilji in naloge Društva so za člane:
● vzpodbujanje večplastnega razvoja filmske kulture med člani društva in občani na območju občin upravnih enot Maribora, Pesnice, Ruš in Lenarta,
● združevanje ljubiteljev filma na območju občin upravnih enot Maribora, Pesnice, Ruš in Lenarta z namenom oblikovanja centralne filmske baze na tem področju (oblikovanje filmske scene),
● vzpodbujanje kontinuiranega in trajnega prikazovanja kvalitetne filmske produkcije vseh filmskih stilov in žanrov in njegova teoretsko-družabna nadgradnja,
● izobraževanje ljubiteljev filma, članov društva in javnosti z organiziranjem predavanj, filmskih delavnic in okroglih miz društva,
● odpiranje možnosti za razvoj novih projektov društva (filmski projekti, publikacije, filmski ciklusi in festivali, mediateka),
● javno opozarjanje v društvu in medijih na pomanjkanje filmske kulture na območju občin upravnih enot Maribora, Pesnice, Ruš in Lenarta.
III. ČLANSTVO
8. člen
Član Društva je lahko vsak državljan Slovenije, ki želi delovati na področju filmske kulture in ki sprejme statut Društva ter redno plačuje članarino, pa tudi drugi občani, ki jim članstvo potrdi skupščina. Član Društva je lahko tudi tuj državljan, ki deluje na področju filmske kulture in sprejme statut Društva ter redno plačuje članarino. Pravice in dolžnosti tujcev so enake rednim članom, razen da imajo tujci le posvetovalni glas in plačujejo članarino. Pravice in dolžnosti članov EU so enake rednim članom društva.
Članstvo je lahko redno ali častno.
Redni člani so lahko vse osebe, ki jih druži zanimanje za filmsko kulturo in ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predpisuje statut Društva.
Častni člani so tisti člani, ki jim zaradi izjemnih zaslug v zvezi z delovanjem Društva častno članstvo potrdi Skupščina na predlog predsednika društva. Pravice in dolžnosti častnih članov so enake kot iz devetega člena.
Sprejem v članstvo potrdita predsednik ali pooblaščeni tajnik Društva na podlagi izpolnjene pristopnice kandidata. O tem poročata skupščini Društva.
9. člen
Pravice članov so:
● da uresničujejo svoje raziskovalne in strokovne interese na področju dejavnosti Društva,
● da so seznanjeni s programom, delom in poslovanjem Društva,
● da sodelujejo pri delu Društva,
● da v skladu z dogovorjenimi pravili koristijo skupne dosežke in rezultate delovanja Društva,
● da volijo in so izvoljeni v vodilne funkcije Društva,
● da soodločajo z vodilnimi delavci Društva.
Dolžnosti članov so:
● da s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog Društva,
● da spoštujejo statut in akte ter sklepe vodilnih delavcev Društva,
● da dajejo Društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog,
● da varujejo ugled Društva,
● da plačuje članarino društva.
10. člen
Članstvo v Društvu preneha:
● z izstopom po podani pisni izjavi predsednika društva,
● z izključitvijo na seji skupščine Društva, za katero mora glasovati 2/3 navzočih po predhodni odločitvi predsednika Društva. Po odločitvi predsednika Društva o izključitvi navedeni član ne more izvrševati svojih pravic in dolžnosti iz tega statuta do odločitve seje skupščine,
● s smrtjo,
● s prenehanjem delovanja Društva.
IV. UPRAVLJANJE DRUŠTVA
11. člen
Vodilni delavci Društva so:
● predsednik - zastopnik,
● tajnik,
● blagajnik.
Mandatna doba je 2 leti.
12. člen
Skupščina
Skupščina je najvišja oblika upravljanja Društva, ki ga sestavljajo vsi člani Društva, in voli vodilne delavce.
Skupščina je lahko redna ali izredna. Redno skupščino sklicuje predsednik Društva praviloma enkrat letno. Izredno skupščino skliče predsednik na svojo zahtevo, na zahtevo 1/3 članov Društva ali na zahtevo tajnika. Predsednik je dolžan sklicati izredno skupščino najkasneje v dveh mesecih po tem, ko je prejel zahtevo. V nasprotnem primeru lahko skliče izredno skupščino polovica članov Društva.
Izredna skupščina sklepa le o zadevi, za katero je sklicana.
13. člen
O sklicu skupščine in z okvirnim dnevnim redom morajo biti člani Društva obveščeni najmanj 14 dni pred sklicem.
Skupščina je sklepčna, če je prisotna polovica članov. Če skupščina ni sklepčna, se zasedanje odloži za 15 minut. Po tem času je skupščina sklepčna, če je prisotnih vsaj 7 članov Društva.
Skupščina sprejema sklepe z večino navzočih članov Društva. Kadar odloča o spremembi statuta Društva ali o prenehanju delovanja Društva, mora za to glasovati 2/3 navzočih članov.
Glasovanje je praviloma javno, če se člani ne odločijo za tajni način glasovanja.
Volitve vodilnih delavcev Društva so javne.
14. člen
Skupščina razpravlja in sklepa:
● o dnevnem redu skupščine,
● sprejema in spreminja statut in akte Društva,
● sprejema delovni program društva,
● sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun Društva,
● voli in razrešuje vodilne delavce Društva,
● voli in razrešuje predsednika Društva,
● odloča kot drugostopenjski organ zoper sklepe vodilnih delavcev Društva,
● odloča o višini članarine in o sredstvih za finančno-materialno poslovanje Društva,
● odloča o vključevanju oz. združevanju Društva z drugimi sorodnimi organizacijami, o spojitvi in o pripojitvi,
● odloča o zadevah Društva, ki jih predlagajo vodilni delavci društva in člani Društva.
● odloča o prenehanju delovanja Društva,
● odloča o včlanitvi v zvezo društev po pogodbi.
Posamezni predlogi za razpravo na skupščini, ki jih podajajo vodilni delavci Društva, morajo biti v pisni obliki poslani predsedniku Društva najmanj 8 dni pred sklicem skupščine.
Predlogi posameznikov, o katerih naj se razpravlja na skupščini, se morajo podati v pisni obliki predsedniku Društva najmanj 7 dni pred izvedbo skupščine. Dokončni dnevni red poda pisno predsednik Društva 5 dni pred sklicem skupščine.
O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, tajnik in dva overitelja.
15. člen
Predsednik Društva
Predsednika Društva, ki je po svojem položaju tudi zastopnik društva, izvoli skupščina za dobo 2 let.
Predsednik zastopa in predstavlja Društvo pred državnimi organi, organi lokalne skupnosti in drugimi organizacijami v državi in tujini ter pred tretjimi osebami.
Predsednik je odgovoren za zakonito delo Društva ter za delo Društva v skladu s statutom. Za svoje delo je odgovoren skupščini in članom društva.
Predsednika Društva ob njegovi odsotnosti nadomešča po pooblastilu tajnik Društva oziroma pooblaščeni vodilni delavec društva.
16. člen
Predsednik društva opravlja naslednje naloge:
● sklicuje skupščino,
● skrbi za izvrševanje programskih usmeritev Društva,
● pripravlja predloge aktov Društva,
● izdela predlog finančnega plana in skrbi za finančno in materialno poslovanje Društva,
● imenuje tajnika in blagajnika Društva ter,
● izvaja strokovne naloge, ki izhajajo iz aktov Društva ali ga za to pooblasti skupščina.
Predsednik sme podeliti posameznim članom začasne ali trajne zadolžitve v zvezi s posameznimi področji dela Društva. Predsednik sme začasne ali trajne zadolžitve v zvezi s posameznimi področji dela Društva poveriti tudi osebam in registriranim organizacijam, ki niso člani društva po pogodbi, če je to v skladu s cilji in nameni Društva in če se s tem zagotavljajo na najboljši možni način varstvo interesov in koristi Društva.
17. člen
Predsednik društva predvsem spremlja delo tajnika in blagajnika Društva ter opravlja nadzor nad finančno - materialnim poslovanjem Društva.
Predsednik o svojem delu enkrat letno poroča skupščini.
18. člen
Predsednik vodi disciplinski postopek in izreka sankcije po disciplinskem pravilniku. Za disciplinski postopek se smiselno uporabljajo določbe Zakonika o kazenskem postopku.
Predlog za uvedbo postopka poda predsednik Društva. Disciplinski postopek mora biti zaključen v 30 dneh od uvedbe postopka.
Za disciplinski prekršek članov Društva se šteje nespoštovanje pravil in sklepov vodilnih delavcev in skupščine Društva ter vsako drugo ravnanje, ki prizadene interese in ugled Društva.
Kršitve so predvsem:
● kršitve določb statuta in aktov Društva,
● nevestno in lahkomiselno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v Društvu, če tako dejanje škoduje Društvu ali škoduje njegovemu ugledu. Predsednik lahko izreče članom Društva naslednje ukrepe: opomin, javni opomin in izključitev,
● zoper disciplinsko odločitev predsednika lahko kršitelj vloži pisno pritožbo na skupščini Društva, ki kot drugostopenjski organ o zadevi dokončno odloči.
19. člen
Tajnik predvsem skrbi:
● da so pravilno in pravočasno opravljena vsa administrativna in organizacijska dela,
● skupaj s predsednikom podpisuje dopise in rešuje prispelo pošto,
● skrbi, da se izvajajo sklepi vodilnih delavcev Društva,
● sodeluje pri sestavi poročil za skupščino društva.
20. člen
Naloge blagajnika so:
● skrbi, da Društvo redno zbira društveno članarino,
● vodi finančno-materialno poslovanje Društva,
● odgovarja za finančno poslovanje Društva,
● pripravlja finančna poročila za skupščino,
● opravlja strokovne naloge Društva, katere mu poverijo vodilni delavci društva.
V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE
21. člen
Dohodki Društva so:
● članarina,
● darila in volila,
● prispevki donatorjev in sponzorjev,
● iz naslova materialnih pravic in dejavnosti Društva,
● iz javnih sredstev,
● drugi dohodki.
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.
Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.
22. člen
Letno poročilo o poslovanju mora društvo predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, do zadnjega dne v mesecu februarju tekočega leta skladno s predpisi o računovodstvu.
23. člen
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja računsko sodišče.
24. člen
Društvo ima lahko premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisano v inventurno knjigo. Nepremičnine društva pa se vpišejo tudi zemljiško knjigo pri pristojnem sodišču. Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji na podlagi sklepa vodilnih delavcev Društva. Nepremično premoženje pa se lahko kupi ali odtuji na podlagi sklepa skupščine Društva. Društvo mora z lastnino, s katero razpolaga, upravljati kot dober gospodar.
25. člen
Društvo ima lahko donatorje in sponzorje. Sponzorji so lahko po pogodbi fizične in pravne osebe, ki društvu tehnično, finančno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah vodilnih delavcev in skupščine Društva, nimajo pa pravice glasovanja. Pravice, dolžnosti, obveznosti med društvom in donatorji-sponzorji so določene v pogodbi.
26. člen
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme skupščina. Na redni letni skupščini se obravnava in sprejema zaključni račun - poročilo.
27. člen
Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z načeli, ki veljajo za poslovanje Društev ter v skladu z veljavnimi predpisi o računovodstvu.
28. člen
Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik Društva.
Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko Društvo najame po pogodbi računovodjo Društva, sicer to delo izvaja tajnik Društva.
Finančno materialno poslovanje Društva je javno za vse člana Društva.
Društvo opravlja finančno poslovanje preko bančnega transakcijskega računa.
Odredbodajalec je predsednik (-ica) Društva.
Denarna sredstva Društva vodi tajnik (-ica) ali za to pooblaščeni vodilni delavec društva.
29. člen
Društvo lahko zaposli redno ali honorarno po pogodbi člane društva in zunanje strokovnjake v skladu z veljavno delovno-pravno zakonodajo in kolektivno pogodbo za negospodarstvo za opravljanje projektov društva.
VI. PRENEHANJE DRUŠTVA
30. člen
Društvo lahko preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu ali po samem zakonu.
31. člen
Društvo lahko sprejme sklep o prenehanju društva. Sklep mora vsebovati ime po dejavnosti sorodnega društva, ustanovljenega na podlagi tega zakona; na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu. Če takega drušva ni, se premoženje prenese na lokalno skupnost.
O sklepu društva iz prvega odstavka tega člena mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ.
Sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s sredstvi društva, iz katerega je razviden obseg sredstev, način poravnave obveznosti društva, višina javnih sredstev ter njihova vrnitev proračunu ter prenos premoženja društva na drugo društvo ali lokalno skupnost.
32. člen
Pristojni organ objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski organa. V objavi mora biti navedeno, da lahko upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ki jih imajo do društva, v roku 30 dni od dneva objave, sicer bo upravni organ izdal odločbo o izbrisu društva iz registra društev.
V primeru, da upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ta prekine postopek, upnikom pa s sklepom naloži, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlagajo uvedbo postopka iz 34. člena in mu o tem predložijo dokazilo.'
33. člen
Po samem zakonu društvo preneha, če dejansko preneha delovati ali če s svojim delovanjem meri na protipravno rušenje ustavne uredilve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbuja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihuje narodno, rasno, versko ali drugo sovraštvo in nestrpnost oziroma spodbuja k nasilju in vojni.
Prenehanje društva po prejšnjem odstavku ugotovi pristojni organ z odločbo.
Za pravnomočno odločbo iz prejšnjega odstavka smiselno veljajo določbe prvega odstavka 32 člena.
Če upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ta pa nima podatkov o temu, da bi društvo imelo premoženje, morajo v nadaljnjih 30 dneh pristojnemu organu predložiti dokazilo, da so predlagali uvedbo postopka iz 32. člena tega statuta, v nasprotnem primeru pristojni organ izda odločbo o izbrisu društva iz registra društev.
34. člen
Če društvo ne ravna po drugem odstavku 31. člena in v primerih iz drugega odstavka 32. člena ter v primerih prenehanja drušva po 33. členu tega zakona, odloči o prenosu premoženja društva pristojno sodišče, skladno s predpisi o likvidaciji. Odločitev nadomesti sklep iz drugega odstavka 28. člena zakona o društvih.
Kadar pristojni organ razpolaga s podatki o premoženju društva, pa postopka ne predlagajo upniki, ga predlaga sodišču pristojni organ.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
Po sprejetju sprememb določb statuta, ki opredeljujejo delovanje organov Društva, mora biti najkasneje v šestih mesecih po sprejetju sprememb sklicana skupščina Društva.
36. člen
Ta statut je sprejela ustanovna skupščina dne 8.7.2004 in stopi v veljavo, ko ga potrdi ustrezni upravni organ. Vse spremembe statuta začnejo veljati takoj po sprejemu na skupščini Društva in ko ga potrdi Upravna enota Maribor z odločbo.
Predsednik društva
Boštjan Lah